René Descartes

Rene Descartes

Rene Descartes

Rojstvo: 31. 3. 1596 v La Haye en Touraineu (danes Descartes), Francija

Smrt: 11. 2. 1650 (starost 53) v Stockholmu, Švedska

Znan po: Kartezičnem koordinatnem sistemu

Življenje in delo: Descartes se je rodil v Franciji, v kraju, ki danes nosi njegovo ime. Njegova mati je umrla leto po njegovi smrti, njegov oče Joachim pa je bil član občinskega parlamenta. Descartes je svoje šolanje začel že pri osmih letih na jezuitski šoli Jesuit Collège Royal Henry-Le-Grand at La Flèche. Tam se je učil matematike, glasbe, astronomije, metafizike, naravne filozofije in etike. Pri 22 je diplomiral iz prava na univerzi v Poitiersu.

Kmalu po zaključku študija, leta 1618, je odšel v nizozemsko vojsko, leta 1622 pa se je vrnil v Francijo, natančneje v Pariz. Tam je napisal Rules for direction of mind (Pravila za usmerjanje misli), nato pa odšel v rojstni kraj, kjer je prodal svojo posest in denar investiral. To mu je omogočilo stalen priliv denarja do konca življenja.

Svoja dela v zvezi z matematiko, fiziko  in filozofijo je Descartes predvsem objavljal v poznejših letih svojega življenja, ko je živel na Nizozemskem (tam je preživel večino svojega živeljenja). Tako je Discourse on the metod (Diskurz o metodi) objavil 1637, Meditations on first philosophy (Meditacije prve filozofije) leta 1641, Priciples in philosophy (Principi filozofije) pa leta 1644. Leta 1650 se je preselil na švedski dvor kot učitelj kraljice Kristine in tam tudi umrl zaradi pljučnice.

Čeprav ni bil nikoli poročen, je Descartes imel hčerko, Francine, ki se mu je rodila v razmerju z Heleno Jens van der Storm, njegovo služkinjo. Francine je umrla leta 1640 zaradi škrlatinke.

Descartes je znan kot prvi filozof, ki je uporabljam razum za razlago naravnih znanosti. Naslanjal se je na razumski pristop, pri čemer je uporabljal matematiko in druge znanstvene vede. Prav slednje mnogi smatrajo kot rojstvo moderne filozofije, njegov najbolj znan citat pa je "Mislim, torej sem."

Prispevek k matematiki: Descartesov največji prispevek k matematiki je iznajdba kartezičnega koordinatnega sistema, s pomočjo katere je utemeljil analitično geometrijo (uporaba algebre pri razlagi geometrijskih lastnosti teles). Na splošno se je Descartes veliko ukvarjal s telesi in bil tudi prvi, ki je odkril enačbo, ki je danes znana kot Eulerjeva enačba: \(f+v=e+2\) (seštevek števila mejhnih ploskev in oglišč poliedra je enako število robov tega poliedra, povečano za 2).

Mnogi zgodovinarji Descartesu zamerijo, da je velikokrat žalil druge matematike (njegovi tarči sta bila pogosto Fermat in Pascal - mnogi celo sumijo, da je Descartes organiziral uničenje Pascalovega izgubljenega Eseja o stožnicah), nekateri pa celo trdijo, da kljub temu, da je bil velik mislec, obstaja možnost, da so njegove napake v znanstvenih razmislekih zavirale tedanji razvoj znanstvenih ved (Huygens je celo zapisal, da v Descartesovih fizikalnih zapiskih ne najde skorajda ničesar, kar bi bilo v celoti resnično).

Kartezični koordinatni sistem

Kartezični koordinatni sistem