Jurij Vega

Jurij Vega

Jurij Vega

Rojstvo: 23. 3. 1754 v Ljubljani, Slovenija

Smrt: 26. 9. 1802 (starost 48) na Dunaju, Avstrija

Znan po: Logaritemskih tablicah, izračunu števila \(\pi\) na 140 decimalk, načrtovanju in arhitekturi težkega topništva

Življenje in delo: Jurijev oče, Jernej Veha je bil reven gruntar in je umrl, ko je bilo Juriju šest let. Jurij je bil krščen 24. 3. 1754 pod svojim latinskim imenom Georgius Bartholomaei Vecha v Moravčah, dandanes pa to nista edini imeni, pod katerimi je bil Jurij Vega poznan v svojem življenju. Ob rojstvu mu je bilo dodeljeno ime Jurij Bartolomej Veha, uporabljal je tudi nemško različico imena, Georg Freiherr von Vega, najbolj znan pa je pod imenom Jurij Vega, ki ga je začel uporabljati pri svojih 25 letih (njegov originalen priimek Veha namreč pomeni "nezanesljiv človek").

Osnovno šolo je Vega obiskoval v Zagorici (učil ga je tudi domač duhovnik), kjer je tudi takoj pokazal svojo strast do knjig in željo po študiju. Čeprav ni bilo težko opaziti, da je mladi Vega izredno nadarjen, pa starši niso želeli, da nadaljuje svoj študij. Prav zaradi tega se je samoiniciativno odločil, da bo nadaljeval študij brez pomoči svoje družine. Na jezuitsko srednjo šolo (šolnine ni bilo) se je vpisal leta 1767, tam študiral matematiko, latinski, grški in meški jezik, religijo, zgodovino, geografijo in znanost, in jo pri devetnajstih letih tudi dokončal (1773). Njegov sošolec je bil tudi Anton Tomaž Linhart. Ker je bil istega leta 1773 jezuitski red razpuščen, je šolanje nadaljeval na državni šoli (liceju) v Ljubljani, kjer je študiral tudi filozofijo.

Šolo je Vega zapustil leta 1775 kot najboljši učenec in postal inženir za rečno plovbo v Avstriji. Pri opravljanju svojega poklica je delal na Ljubljanici, Muri, Dravi in Savi, pri tem pa je širil svoje matematično znanje in fizike. Ker Vega v svojem poklicu ni videl prihodnosti, se je prijavil v vojsko kot prostovoljec in se preselil na Dunaj. Tam je vojake poučeval matematiko, kmalu pa je postal podpolkovnik. Razlogov za  tako hitro napredovanje je bilo več, od tega, da je bil izjemen učitelj, do tega, da je zelo hitro računal "na pamet". Ker je pri opravljanju učiteljskega poklica ugotovil, da primanjkuje dobrih matematičnih učbenikov, je leta 1782 napisal svojega (Vorlesungen über die Mathematik - iz štirih delov).

Leta 1783 je Vega izdal znamenite logaritmične tablice, v uvodu katerih je zapisal, da je bil njegov cilj zapisati čimbolj natančne, vendar poceni tablice. Izračune je opravil s pomočjo svojih vojakov, glavni namen pa je bil podati logaritme števil med 1 in 100000. Za vsako najdeno napako v tablicah je Vega ponudil zlatnik.

Leta 1784 je bil Vega povišan v polkovnika, leta 1787 pa je postal profesor matematike bombnega oddelka. Istega leta se je tudi poročil (sam je bil star 33 let, njegova soproga pa jih je imela tedaj 16).

Leta 1788 je bila Avstrija prisiljena vstopiti v vojno in Jurij Vega je izrazil jasno željo po tem, da se je tudi sam udeleži. Želel si je namreč preveriti svoje matematično-vojaško znanje v vojni situaciji, zato mu je bilo dodeljeno poveljstvo nad topništvom (njegove matematične študije so zajemale tudi preučevanje težkega topništva). Zanimivo je, da je Vega tudi med spopadi mirno sedel in računal svoje tablice.

Po koncu vojne se je Vega vrnil na Dunaj, kjer se mu je leta 1791 rodil sin Henrik. Leto kasneje, 1792, je bila Avstrija znova v vojni, tokrat s Francijo. Vega se je zopet udeleževal bitk, vendar je imel ne glede na vse, dovolj časa da se je posvečal matematiki.

Leta 1793 se je Vegi rodila hčerka, Marija Tereza, istega leta pa je izdal tudi nove logaritemske tablice (v latinščini in nemščini). Te so vsebovale logaritme trigonometričnih funkcij in tudi primere, kako te logaritme uporabiti.

Leta 1794 je Vega odšel v Stuttgart, kjer je ostal dva meseca, nato pa se istega leta preselil še v Göttingen in tam postal član Kraljeve združbe za znanost. Kljub vsemu se je Vega še vedno udeleževal bitk, ki so bile del Francoske revolucije. V njih je predvsem načrtoval težko topništvo dolgega dosega. Leta 1796 se je Vegi rodil tretji otrok, Franc.

Vega je prejel številna vojna odlikovanja, med drugim tudi Kraljevi križ reda Marije Tereze. Po vojni je izdal drugi natis logaritemskih tablic, tokrat v Leipzigu, želel pa si je izdati še tri natise, od katerih bi bil prvi namenjen začetnikom, drugi uveljavljenim matematikom, tretji pa astronomom. Med leti 1797 in 1800 je Vega izdal veliko člankov in tudi tretji natis logaritemskih tablic.

1800 je bilo za Jurija Vego tragično leto, saj mu je julija umrla žena, dva meseca kasneje pa še hči Marija Tereza. Kasneje istega leta je prejel častni naziv barona in svoj lasten grb, bil pa je sprejet v številne znanstvene ustanove širom Evrope.

Jurij Vega je svoje zadnje delo poslal v objavo 11. 9. 1802, nekaj dni kasneje pa je izginil. Iskanje je bilo neuspešno, njegovo truplo je bilo namreč odkrito blizu Dunaja 26. 11. istega leta. Uradni razlog smrti je bila nesreča, mnogi pa še danes menijo, da je bil umorjen, čeprav takšna namigovanja nimajo dejanske osnove.

V čast Jurija Vege je Banka Slovenije njegov obraz tiskala na bivših bankovcih za 50 tolarjev, izdani so bili trije spominski kovanci (za dvesto petdeseto obletnico rojstva leta 2004) ter znamka, po njem pa se imenujeta tudi asteroid 14966 Jurijvega, ki je bil odkrit 30. 7. 1997 in ulica na Dunaju.

Prispevek k matematiki: Vegove sposobnosti izračunov, ki so se pogosto izkazovale skozi vojaške dosežke so bile precej izredne. Dokaz temu je tudi njegov izračun števila \(\pi\) na 140 decimalk natančno, s čimer je postavil rekord, ki je držal kar 50 let, izračun pa je dosegel s pomočjo algoritma oziroma dveh formul:

\(\displaystyle{\pi=4 \cdot \big( 5 \cdot arctg(\frac{1}{7}) + 2 \cdot arctg(\frac{3}{79})} \big)\) in \(\displaystyle{\pi=4 \cdot \big(2 \cdot arctg(\frac{1}{3}) + arctg(\frac{1}{7})}\big)\).

Njegovi največji matematični dosežki so seveda logaritemske tablice, vendar je dejstvo, da je več svojih razprav in člankov posvetil fiziki.