John von Neumann

John von Neumann

John von Neumann

Rojstvo: 28. 12. 1903 v Budimpešti, Madržarska

Smrt: 8. 2. 1957 (starost 53) v Washingtonu, Združene države Amerike

Znan po: Postavitvi Dirac-von Neumannovih aksiomov, kvantni logiki, linearnem programiranju, matematični statistiki

Življenje in delo: John von Neumann (rojen Neumann Janos Lajos) se je rodil na Madžarskem kot najstarejši sin Miksa Neumanna in Margit Kann. Že v rosnih letih so ga začele zanimati številke in matematika, kar ga je spremljalo celo življenje, zanimal pa se je tudi za zgodovino. Njegova zgodnja zanimanja torej kažejo, da se je znašel tako na logičnem, kot socialnem področju. Znane so zgodbe, ki pravijo, da je von Neumann pri starosti 6 let na pamet računal kompleksne račune, si zapomnil strani in strani v telefonskem imeniku ter si izmenjeval klasične grške šale.

S pomočjo staršev, ki sta ga vedno podpirala (čeprav ga je oče nekaj časa silil v marketinške vode) je leta 1914 (pri 10 letih) začel hoditi na luteransko gimnazijo v Budimpešti, svoj prvi članek na temo ničel nekaterih minimalnih polinomov pa je objavil leta 1922. Svoj dodiplomski študij je zaključil na univerzi Pázmány Peter v Budimpešti, diplomo iz kemijskega inženiringa pa je pridobil v Zurichu v Švici.

Leta 1926 je von Neumann zaključil študij in odšel na univerzo v Göttingenu, kjer se je ukvarjal s kvantno mehaniko in jo tudi izboljšal. Študiral je tudi abstrakten Hilbertov prostor oziroma njegovih pravilih in oblikoval matematično strukturo, ki je sovpadala z njegovo kvantno teorijo.

Do 1829 je von Neumann napisal kar 32 člankov (v nemščini), ki so bili skrbno organizirani, da so jih lahko v svoje delo vključili tudi drugi. V akademskem svetu je postajal vse bolj znan kot mislec z originalnimi, vendar inovativnimi idejami, konec istega leta pa so mu ponudili tudi mesto profesorja na Univerzi Princeton.

Von Neumann se je poročil s svojo prijateljico Mariette iz otroštva, leta 1935 pa se jima je rodila hčerka, Marina. Zakon ni trajal dolgo, saj sta se ločila 1936, von Neumann pa se je ponovno poročil 1938 s Klari Dan.

Leta 1957 je von Neumann umrl zaradi raka, ki so mu ga diagnosticirali leto poprej. Kljub slabemu zdravu se je je redno udeleževal slovesnosti v njegovo čast, vzdrževal pa je tudi stike z družino in prijatelji.

Čeprav je von Neumann znan predvsem kot matematik, fizik in računalniški inovator, pa je s svojim konceptom in oblikovanjem eksplozivnih objektivov pomagal tudi pri razvoju nuklearnega orožja. Prav ti modeli so mu pomagali tudi pri razvoju modernih računalnikov, ki ga je delno tudi sam financiral. Posebej znan je po MANIACu (mathematical analyzer, numerical integrator and computer oziroma matematični analizator, numerični integrator in računalnik), ki ga je izdelal preden je bil izumljen silikon in je bil daleč najhitrejši računalnik tedanjega časa.

Prispevek k matematiki: Von Neumann je znan kot pionir uporabe modelov v teoriji množic, s čimer je izboljšal aksiomatsko podlago matematike. Dokazal je tudi spektralni izrek, ki ga velikokrat označujemo za najpomembnejši izrek v teoriji operatorjev. Poleg tega je dokazal tudi minmax izrek, s čimer je izumil teorijo iger, zapisal pa je tudi rekurzivno definicijo za štetje števil (\(0=\{ \}, n+1=n \cup \{n\}\)).

Von Neumannovo delo zajema tudi delo na področju analize, matrične teorije, numerične analize, reprezentacije grup, statistike, topologije ..., neodvisno pa je dokazal tudi Gödelov drugi izrek. Von Neumann si lasti tudi delne zasluge za rešitev petega Hilbertovega problema, pri čemer je uporabil Haarov izrek (ki je povezan tudi s kvantno mehaniko). George Pólya je nekoč izjavil, da je von Neumann edini študent, ki se ga je kdajkoli bal. Če je namreč svojim študentom postavil problem, ki še ni bil razrešen, je von Neumann takoj po predavanjih prišel do njega in mu prinesel celotno rešitev v obliki nekaj čačk na kosu papirja.

Von Neumann je vesolje obravnaval kot večdimenzionalen prostor, s pomočjo česar je ustvaril tudi matematično bazo (ki jo dandanes imenujemo von Neumannova algebra) za kvantno fiziko. Pred smrtjo se je ukvarjal s človeškimi možgani, znan pa je tudi po tem, da je izračunal najbolj natančen približek števila \(\pi\) svojega časa.