Sir Isaac Newton

Rojstvo: 25. 12. 1642 v Woolsthorpe-by-Colerworthu v Lincolnshireu, Anglija

Sir Isaac Newton

Sir Isaac Newton

Smrt: 20. 3. 1727 (starost 84) v Kensingtonu v Middlesexu, Anglija

Znan po: Metodah za določanje ničel funkcij, utemeljitvi analize, binomskem izreku, funkciji \(arcsin(x)\), formuli za razvoj \(e^x\) v vrsto, Newtonovi identiteti

Življenje in delo: Isaac Newton se je rodil na božič leta 1642. Njegov oče je umrl tri mesece pred Isaacovim rojstvom, njegova mati pa se je nato še enkrat poročila. Svoje otroštvo je preživel pri babici, vendar je bilo to zanj zelo travmatično obdobje saj se s svojim očimom nikakor ni razumel. To je bil tudi razlog, da kar nekaj let ni govoril s svojo materjo, saj ji je ponovno poroko zelo zameril.

Med dvanajstim in sedemnajstim letom se je Newton šolal na King's School v Granthamu, kjer se je učil predvsem latinskega jezika in skorajda nič matematike. Šole ni zapustil na lep način, saj je bil od tam odstranjen leta 1659. Naslednjih nekaj let je preizkusil svojo srečo v kmetovanju (skupaj z materjo, s katero se je pobotal ko je postala drugič vdova), vendar s poklicem ni bil zadovoljen in se je zato ponovno vpisal v šolo. Ta odločitev najverjetneje ni bila v celoti njegova samostojna, saj obstaja pismo, ki ga je Henry Stokes, ravnatelj King's School, poslal Newtonovi materi in jo v njem prepričeval, naj Isaac dokonča svojo izobrazbo. Ob ponovnem vpisu je bil Newton izredno motiviran (najverjetneje zaradi želje po maščevanju sošolcu, ki ga je ustrahoval) in postal en izmed najboljših učencev na šoli.

Kot študent je Newton obiskoval Trinity College na Cambridgeu, kamor se je vpisal 1661. Tam je študiral učni načrt, ki je temeljil na Aristotlu, leta 1664 pa je pridobil štipendijo in tako lažje odplačeval svoj študij. Poleg Aristotlovega dela se je Newton učil tudi iz del velikega filozofa, Renéja Descartesa, pa tudi astronomov, kot sta bila Galilei in Kepler.

En izmed Newtonovih bolj zgodnjih dosežkov (ko je bil še v šoli), je odkritje posplošenega binomskega izreka (1665). Ta izrek je postavil temelje razširjenemu matematičnemu sistemu, ki mu pravimo analiza. Ironično pa mladi Newton ni bil znan kot dober študent, ko je obiskoval fakulteto. Ko je študij zaključil, je veliko časa namenil samo-učenju, kjer pa se je vedno bolj začel nagibati k fiziki, poglobljeni analizi in zakonom gravitacije.

Leta 1667 se je Newton vrnil na Cambridge, kjer je kljub zapletom, postal član katedre. Zaradi svojih verskih pogledov Newton ni želel narediti duhovniške zaprisege, takrat pa so vsi člani katedre obvezno morali postati duhovniki.

V svojih starejših letih je Newton precej časa namenil pisanju o religiji, študiral pa je tudi alkimijo. V teh letih se je srečeval s finančnimi težavami, ostal pa je neporočen (čeprav obstajajo zapisi, ki pravijo, da naj bi bil enkrat celo zaročen) in brez otrok. Newton je umrl leta 1727 v spanju, pokopan pa je v Westminstrski katedrali. Zanimivo je, da so po njegovi smrti preučili njegove lase in v njih našli sledove merkurija, kar je najverjetneje posledica njegovih alkimičnih poizkusov, mnogi pa si s tem razlagajo tudi njegovo ekscentričnost v zadnjih letih življenja.

Za svoje delo je Newton prejel mnoga priznanja, verjetno največje pa je njegovo imenovanje za Lucasovega profesorja matematike leta 1669. Tradicionalno lahko tak naziv pridobi le duhovnik, vendar so za Newtona naredili izjemo. Leta 1705 ga je kraljica Ana ob svojem obisku Trinity Collegea povišala v viteza, s čimer je prejel naziv "sir", postal pa je drugi znanstvenik, ki mu kdajkoli to uspelo (prvi je bil sir Francis Bacon).

Prispevek k matematiki: Newton je objavil zelo pomembno delo The Principa, ki bazira na infinitezimalni računu v geometrijski obliki. Njegovo delo zajema kubične krivulje v povezavi z evklidsko ravnino, kar je bilo za njegov čas precej revolucionarno. Veliko odkritij je Newton prispeval tudi na področju optike, v teoriji diferencialov (Newton-Leibnizov izrek včasih imenujemo tudi osnovni integralski izrek) in na področju inovativne geometrije.

Čeprav dandanes tudi Newtona imenujemo oče moderne analize, je bilo v njegovem času veliko polemik, saj so predvsem člani Kraljeve družbe za izboljšanje naravne vednosti (katere član je bil Newton) obtoževali Leibniza plagiatorstva. Znano je namreč, da je v istem času tudi on razvijal svojo analizo, polemike pa so se še bolj razplamtele 1711, ko so v Newtonovih zapiskih odkrili reference na Leibnizovo delo.

Svoje delo v analizi je Newton apliciral na mnoga področja matematike. Z njim je iskal ploščine likov, tangente, dolžine krivulj, maksimume in minimume funkcij, itd. Ukvarjal se je tudi z razvoji v vrste (njegova enačba \(e^x= \sum{\frac{x^k}{k!}}\) se včasih imenuje tudi "najpomembnejša vrsta v matematiki"), bil je prvi, ki je zapisal Bezoutov izrek (algebra), posplošil je nekatere Descartesove izreke, razvil pravila za kubične enačbe, dokazal kdaj imata dve telesi isto gravitacijsko privlačnost, računal približek števila \(\pi\) in reševal diferencialne enačbe.

Poleg matematike je Newton prispeval tudi na področju fizike (njegovi trije gibalni zakoni), kemije, termodinamike, gravitacije, izdelal pa je tudi teleskop, mikroskop in sekstant.