Hermann Klaus Hugo Weyl

Herman Klaus Hugo Weyl

Herman Klaus Hugo Weyl

Rojstvo: 9. 11. 1885 v Elmshornu, Nemčija

Smrt: 8. 12. 1955 (starost 70) v Zürichu, Švica

Znan po: Temeljih sodobne matematike, harmonični analizi, analitični teoriji števil, integralskih enačbah, Weylovi grupi

Življenje in delo: Hermannov oče, Ludwig je bil bančni direktor, njegova mati pa je bila Anna Dieck.

Leta 1904 je Weyl, takoj po dokončanju srednje šole, odšel na Univerzo v Münchnu, kjer je začel s študijem matematike in fizike. Specializacijo teh dveh predmetov je tako izvedel v Münchnu in Göttingenu (do leta 1908), tam pa je srečal tudi Davida Hilberta in začel z njim sodelovati. Nekoč je Weyl povedal, da so bili časi, ko je študiral Hilbertova dela, najsrečnejši v njegovem življenju, prav to pa je bil najverjetneje tudi razlog, da je doktorat na Univerzi v Göttingenu opravljal pod njegovim mentorstvom.

V Göttingenu je Weyl ostal do leta 1913 in delal kot učitelj. Takrat se je preselil v Zürich, na tehnološki inštitut, kjer je srečal tudi Alberta Einsteina. Le-ta je imel na Weylovo delo velik vpliv in prav zaradi njega se je še bolj poglobil v fiziko.

Ko se je leta 1930 Hilbert upokojil, je bil Weyl praktično edini sprejemljiv kandidat, ki bi ga lahko nadomestil na profesorskem položaju, vendar je njegovo službovanje trajalo le tri leta. 1933 se je moral zaradi nacizma namreč preseliti iz Nemčije, odšel pa je na Princeton. Tam je ostal do svoje upokojitve leta 1951.

Hermann je bil poročen z Helene Joseph iz Züricha, z njo pa je imel tudi dva sinova. Ko je Helene preminula, se je Weyl drugič poročil, tokrat z Ellen Bär (1950). Weyl je umrl nenadne smrti leta 1955, ko se je zgrudil na poti domov s pošte, na kateri je pravkar oddal zahvale vsem, ki so mu voščili za sedemdeseti rojstni dan.

Prispevek k matematiki: Weyl je znan kot en najboljših matematikov 20. stoletja. Njegova matematična odkritja tvorijo bazo moderne fizike, izstopal pa je tudi na različnih področjih matematike, kot so integralske enačbe, harmonična analiza, analitična teorija števil, diofantske enačbe ...

Njegova najbolj priznana dela spadajo na področje geometrične teorije funkcij, področje teorije kompaktnih grup in teoretične fizike. Ker je veliko pomagal svojemu prijatelju Schrödingerju, mnogi menijo, da bi moral njegov najbolj znan izrek nositi ime Schrödinger-Weylov izrek.

Weylov najbolj znan citat je: "Moje delo vedno poizkuša združiti lepoto in resnico, vendar ko moram izbirati med njima, navadno izberem lepoto."