Henri Poincaré

Henri Poincare

Henri Poincare

Rojstvo: 29. 4. 1854 v Nancyju, Francija

Smrt: 17. 7. 1912 (starost 58) v Parizu, Francija

Znan po: Utemeljitvi topologije, kvalitativni mehaniki, analitičnih funkcijah

Življenje in delo: Henrijeva premožna starša sta bila Leon Poincaré (profesor na medicinski univerzi v Nancyju) in Eugene Launois.

Henri Poincaré je bil kot otrok precej aktiven. Imel je slabo zmožnost koncentriranja, bil je neroden, zelo slabo pa je tudi videl. Kljub temu je kazal znake izjemne nadarjenosti pri matematiki in je osvojil nemalo nagrad na tem področju. Leta 1871 je diplomiral s področja znanosti in črkoslovja. 1873 se je vpisal na politehnično univerzo, kjer je študiral matematiko in jo dve leti kasneje tudi zaključil (čeprav so mu zaradi njegovi karakternih lastnosti skorajda zavrnili vpis na univerzo). Še dve leti kasneje je končal tudi inženirsko šolo.

Najdlje je Poincaré služboval v Parizu kot profesor na tamkajšnji univerzi. Poučeval je matematiko, fiziko in astronomijo. V času službovanja je preučeval eliptične funkcije ter pripadajoče algebraične strukture in grupe, prispeval pa je tudi na področju raziskovanja nebesnih objektov. Za njegove zasluge v znanosti ga je nagradil švedski kralj Oskar II, vendar pa se je njegovo delo izkazalo za precej bolj pomembnega kot so sprva menili, saj neposredno iz njega sledi odkritje teorije kaosa.

Poincaré se je poročil leta 1881, imel je štiri otroke in čeprav se je v zgodovino zapisal kot karierno usmerjen človek, je veliko prispeval tudi k dobrobiti svoje družine. Zanimivo je, da je Henrijev bratranec, Raymond Poincaré leta 1913 postal predsednik Francije in na tem mestu ostal do 1920.

Leta 1912 so se pri Poincaréju pojavile težave s prostato, zato je moral na operacijo. Umrl je istega leta zaradi embolije. Po njem je poimenovan tudi krater na luni.

Prispevek k matematiki: Leta 1895 je Poincaré prvič predstavil svoja odkritja, ki so pravzaprav temelji današnje algebraične in kombinatorične topologije, z njimi pa je pripomogel tudi k boljšemu razumevanju teorije kontinuitete (velikokrat ga zgodovinarji imenujejo kar "oče topologije"). Bil je en izmed najbolj kreativnih matematikov, ki so kdajkoli živeli.

Poincaré velja tudi za utemeljitelja homologije. Odkril je avtomorfne funkcije in utemeljil teorijo periodičnih orbit, poleg tega pa izjemno prispeval tudi k študiju diferencialnih enačb. Znan je tudi po svojem izreku o ponavljanju, ki skorajda nasprotuje drugemu zakonu termodinamike, postavil pa je tudi slavno Poincaréjevo domnevo (ta pravi, da je vsaka enostavno povezana, zaprta 3-mnogoterost dimeomorfna 3-sferi (\(S^3\))) , ki je ostala nedokazano celo stoletje. Pred kratkim jo je dokazal Grigori Perelman (ki pa je Fieldsovo medaljo, najvišje možno priznanje za matematike, prejeto za svoj dokaz, zavrnil).

Njegova briljantnost pa se ne kaže le v prispevkih k matematiki, pač pa tudi v tem, da je navdihnil veliko število svojih učencev, ki so prav tako pustili globok pečat na sodobni matematiki.