Gottfried Wilhelm Leibniz

Gottfried Wilhelm Leibniz

Gottfried Wilhelm Leibniz

Rojstvo: 1. 7. 1646 v Leipzigu, Nemčija

Smrt: 14. 11. 1716 (starost 70) v Hannovru, Nemčija

Znan po: Izboljšavi binarnega sistema, iznajdbi integralskega računa, kombinatoriki, izdelavi prvega kalkulatorja

Življenje in delo: Leibnizov oče, Friedrich Leibniz je bil profesor moralne filozofije na univerzi v Lepizigu. Čeprav je oče umrl, ko je imel komaj šest let, pa je očetova zapuščina, predvsem knjige in zapiski s področja filozofije in teologije, na Gottfrieda močno vplivala. Do osmega leta starosti je prebral namreč vse knjige v očetovi zbirki (mnoge med njimi so bile v latinščini), pri tem pa se je samostojno učil in tudi naučil številnih tujih jezikov.

Prav slednje je botrovalo k temu, da je bil Leibniz, ko je bil dovolj star (15 let) da je začel obiskovati univerzo, bolj izobražen od sošolcev. Njegova briljantnost se kaže tudi v tem, da je že pri starosti 17 let diplomiral iz filozofije, magistriral pa je pri 20 s področja prava. Zaprosil je tudi za doktorski študij z istega področja, vendar je univerza zaradi njegove mladosti prošnjo zavrnila, razočarani Gottfried pa je za vedno zapustil Lepizig. Doktrski študij je dokončal v Altdorfu.

Leibniz je sprva služboval kot alkimist v Nurnbergu, vendar kmalu našel novo zaposlitev v pravnih vodah v Mainzu. Tam je najprej služboval pod Johannom Christianom von Boyenbergom, po njegovi smrti pa pod njegovo vdovo. Zaradi svojega dela je bil Leibniz leta 1672 poklican v Pariz, ki se je v tedanjem času močno razvijal na področjih znanosti in matematike.

Med najbolj zgodnje dosežke Gottfrieda Wilhelma Leibniza štejemo iznajdbo prvega mehanskega kalkulatorja, ki je znal seštevati, odštevati, množiti, deliti in koreniti, izdelal pa ga je med svojim službovanjem v Mainzu.

Med obiskom Londona leta 1676 je Newton obtožil Leibniza, da je ukradel njegovo neobjavljeno delo s področja analize. Iz Londona se je nato Leibniz vrnil v Nemčijo, natančneje v Hannover, kjer je služil družini Brunswick. V tem času se je največ ukvarjal z logiko, fiziko, filozofijo, izboljšavo analize, pisal pa je tudi o drugih matematičnih zadevah. Čeprav je svoj sistem analize dokončal okoli leta 1677, pa ga je objavil šele leta 1684, leta 1708 pa je znova utrpel obtožbe, da je kopiral Newtonovo delo.

Leibniz je umrl leta 1716 zaradi slabega zdravja. Njegova zadnja leta so obkrožale razne spletke, zaradi česar se je le njegova tajnica udeležila njegovega pogreba. Njegov grob je ostal neoznačen skoraj petdeset let.

Prispevek k matematiki: Leibniz je znan kot izumitelj infinitezimalnega računa (ki ga je kljub vsem obtožbam razvil neodvisno od Newtona), njegova notacija pa je uporabi še dandanes. Bil je prvi, ki je uporabil znak \(\cdot\) za množenje in znak \(:\) za deljenje. Leibniz je bil tudi prvi, ki je razdelal kriterij za ugotavljanje konvergence (alternirajoče) vrste, v njem pa je implicitno uporabil tudi sodobno definicijo konvergence.

Leibniza uradno štejemo kot izumitelja kalkulatorja (pri izdelavi le-tega se je oprl na Pascalov računski stroj), njegov binarni sistem pa je postavil temelje današnjim digitalnim računalnikom.

Na področju filozofije je Leibniz, poleg Descartesa in Spinoze, en največjih podpornikov racionalizma, veliko pa je prispeval tudi na področju fizike, tehnologije, biologije, medicine, geologije, zgodovine, lingvistike in računalništva.