Franc Močnik

Franc Močnik

Franc Močnik

Rojstvo: 1. 10. 1814 v Cerknem, Slovenija

Smrt: 30. 11. 1892 (starost 78) v Gradcu, Avstrija

Znan po: Učbenikih, pedagoškem delu, logaritemskih tablicah

Življenje in delo: Franc Močnik se je rodil v začetku oktobra v Cerknem v revni kmečki družini. Njegov oče Andrej Močnik je imel gostilno, nekaj časa pa naj bi bil tudi župan Cerknega. Francova mati je bila Marjana Sedej. Poleg Franca je bilo v družini še nekaj otrok, od katerih so tri hčerke že zelo zgodaj umrle (najstarejša hčerka, Mica, je umrla pri treh letih starosti).

Med leti 1821 in 1824 je Franc Močnik obiskoval osnovno, ljudsko šolo v Idriji, od tam pa je odšel na gimnazijo v Ljubljano. Študij je nadaljeval na liceju, prav tako v Ljubljani in ga 1832 tudi uspešno zaključil. Močnika je nad matematiko navdušil njegov učitelj Leopold Karol Schulz pl. Strassintzki (po rodu sicer Poljak), ki je veliko dal tudi na pedagoški pogled pri poučevanju matematike. Najverjetneje je prav njegov način poučevanja vplival tudi na kasnejše delo Močnika, ki dandanes slovi kot najboljši slovenski matematični pedagog.

Po končanem liceju se je Močnik spustil v bogoslužje in v Gorici semenišče končal leta 1836, vendar po tem ni postal duhovnik. Za kaj takega je bil namreč premlad, zato je nastopil kot učitelj 4. razreda šole v Gorici. Tam je služboval 10 let in se v tem času samostojno učil matematike, nato pa odšel v Gradec. Tam je opravil izpite iz raznih matematičnih in fizikalnih predmetov, filozofije in zgodovine. 1840 je doktoriral iz filozofije.

Leta 1846 je Franc Močnik odšel v Lvov (Ukrajina), kjer je postal profesor matematike na tamkajšnji tehniški akademiji. Tam je ostal do 1849, nato pa se preselil v Olomuc, kjer je sprejel službo profesorja matematike.

Leta 1851 se je Močnik vrnil v Ljubljano in postal šolski svetnik za ljudske šole. Ker je bil izobražen in zanesljiv, je bil idealen za ta položaj. Njegov glavni cilj na tem mestu je bil, da bi dvignil nivo izobraževanja v Sloveniji. Pri tem je ustanavljal nove šole, podpiral izobraževanje učiteljev in ustanavljal pedagoške tečaje. Čeprav Močnik ni nasprotoval Cerkvi v šolah, pa je s svojim delom izpodrival duhovnike iz šol. Kot nadzornik je imela velika pooblastila, ključno pa je, da si je prizadeval za uvedbo slovenskega jezika v osnovnih šolah. Leta 1860 so Močnika premestili v Gradec, kjer je opravljal podobno delo za šole na Štajerskem in Koroškem.

Močnik se je upokojil leta 1871 zaradi zdravstvenih razlogov. Pri tem je prejel mnoga odlikovanja (red Franca Jožefa leta 1862), bil pa je tudi povišan v viteza. Po upokojitvi je živel mirno, odmaknjeno življenje v Gradcu, pri tem pa še vedno denarno podpiral svojo družino iz Cerknega.

Močnik je leta 1892 umrl naravne smrti.

Prispevek k matematiki: Čeprav Močnika štejemo pod matematike, pa moramo vendarle vedeti, da je najbolj uspešno deloval na šolskem oziroma pedagoškem področju. Mogoče je prav to razlog, da je bil prvi Slovenec, ki se je ukvarjal samo z matematiko in ne tudi drugimi vedami (astronomija) in zato ni dosegel novih matematičnih odkritij.

Zgodovinarji Močnika štejejo za reformatorja pouka matematike, najbolj vpliven pa je bil na področju pisanja matematičnih učbenikov. Njegovo glavno vodilo pri pisanju je bilo, da je učbenik namenjen samo učencem, medtem ko so bili učbeniki pred njim pisani tako, da so bili namenjeni učiteljem in učencem. To pomeni, da je bila razlaga kratka, učbeniki vsebujejo veliko nalog, v njih pa najdemo tudi pomembno pedagoško prvino - ponovitev prejšnjega znanja.

Močnik je učbenike pisal za ljudske, mestne, župnijske, glavne, ponavljalne, nadaljevalne, meščanske, trgovske in obrtne šole, za gimnazije, realne gimnazije, realke in za učiteljišča. Skupno je napisal več kot šestdeset učbenikov.