Emmy Noether

Emmy Noether

Emmy Noether

Rojstvo: 23. 3. 1882 v Erlangenu, Nemčija

Smrt: 14. 4. 1935 (starost 53) v Bryn Mawrju, Združene države Amerike

Znana po: Svojem delu na področju abstraktne algebre in teoretične fizike, Noetherjevem izreku

Življenje in delo: Amelie Emmy Noether se je rodila marca 1882, imela pa je še tri brate in sestre, od katerih je samo brat Fritz preživel njeno otroštvo. Max, Emmyjin oče, je bil prav tako matematik in je svojo hči spodbujal pri študiju različnih predmetov, matematiko pa je Emmy začela študirati šele kasneje.

Največja otroška ljubezen Noetherjeve so bili jeziki. Poleg tega se je od matere naučila veliko o hišnih opravilih, ko pa je končala osnovno in srednjo šolo (Höhere Töchter Schule leta 1900), je želela postati učiteljica. Z lahkoto je opravila učiteljski izpit (postati je želela učiteljica angleškega in francoskega jezika), ker pa je bila ženska je imela velike težave pri iskanju službe. Prav zaradi tega je odšla na Univerzo v Erlangenu. Tam se je posvetila matematiki in na koncu iz nje tudi doktorirala ter tako postala druga ženska, ki je kdajkoli doktorirala iz matematike.

Po opravljenem doktoratu je Emmy želela postati profesorica. Dejstvo, da je ženska, se je spet pokazalo za veliko prepreko, saj je nihče ni želel zaposliti. Prav zato ji je njen oče pustil, da mu pomaga voditi razred (sam je bil namreč profesor na Univerzi v Erlangenu). Vzporedno s pomočjo očetu je raziskovala na matematičnem področju in pisala članke, to pa se je vleklo 10 polnih let.

Po 10 letih sta jo slavna matematika, David Hilbert in Felix Klein, povabil na Univerzo v Göttingen, kjer bi učila. Bil je namreč mnenja, da mu lahko mlada raziskovalka pomaga pri njegovem delu. Emmy je položaj sprejela in opravila sprejemni izpit, vendar je prvo plačo prejela šele po treh letih, saj tedaj na univerzi ni bilo žensk, vodstvo univerze pa tudi ni odobravalo dejstva, da je bila Židinja in socialna demokratka.

Kmalu po tem, ko je prispela v Göttingen, je Noether napisala eno izmed svojih najbolj pomembnih del, Noetherjev izrek, na univerzi pa je imela tudi privržence, ki so se imenovali Noether's boys (Noetherini fantje). Leta 1928 je sprejela službo v Moskvi na državni univerzi, tam pa je napisala svoja največja dela, s katerimi je prispevala k Galoisovi teoriji. Leta 1930 je predavala na Univerzi v Frankfurtu, leta 1932 pa na mednarodnem matematičnem kongresu v Zurichu.

Leta 1933 so Nemčiji pričeli vladati nacisti, kar je pomenilo, da so morali vsi Židje zapustiti univerze. Emmy se je odločila, da se bo preselila v Združene države Amerike, na Univerzo v Bryn Mawru, kjer je prejemala celotno plačo in je bila sprejeta kot polnopraven član univerze, njen brat Fritz pa je odšel v Sibirijo.

Emmy Noether je umrla leta 1935 zaradi posledic operacije, s katero so ji želeli odstraniti tumor. Po smrti je bila kremirana, njen pepel pa so raztrosili v Bryn Marwju vzdolž njej priljubljene pešpoti blizu univerzitetne knjižnice.

Prispevek k matematiki: Emmy Noether je bila inovativna raziskovalka, dandanes pa jo štejemo med največje mojstrice abstraktne algebre vseh časov. Na tem področju je predvsem znana po teoriji idealov, inverznem Galoisovem problemu in splošni teoriji komutativnih kolobarjev. V svojih raziskavah je rada vztrajala na generalizaciji (kar je tudi glavni razlog, da je odkrila Noetherjeve kolobarje), želela pa si je tudi združevati različne ločene veje matematike (algebra, geometrija, topologija, logika ...).

Njeno delo ima številne uporabe in aplikacije v fiziki, je pa znana tudi po svojem direktnem delu v matematični fiziki. Njen izrek, ki pravi da nekatere simetrije delovanja fizičnega sistema ustrezajo nekaterim ohranjevalnim zakonom, mnogi imenujejo kar Pitagorov izrek fizike.

Noetherjeva je bila prijateljica z vsemi slavnimi matematiki njene dobe (Hilbert, von Neumann, Weyl ...). Weyl je o njej nekoč celo dejal, da ga je sram prejeti položaj profesorja na Univerzi v Göttingenu, saj je Noetherjeva precej bolj sposobna od njega. Mnogi bi se strinjali in z lahko lahko rečemo, da je Emmy Noether ena izmed najboljših, če ne kar najboljša matematičarka vseh časov.